Materinski dan je povsod po svetu obširno praznovan, a se pod tem skriva veliko vprašanj o tem, kako so mamam prilagojena delovna mesta, njihovo dobro počutje in karierne možnosti, saj večinoma nosijo največje breme oskrbe otrok.

Varstvo pred odpovedjo

Starši so ena izmed skupin, ki so v delovnem razmerju najbolj varovani. Zakon o delovnih razmerjih v 115. členu staršem zagotavlja posebno varstvo pred odpovedjo, kar pomeni, da delodajalec pogodbe o zaposlitvi ne sme odpovedati ne glede na odpovedni razlog.

Tu velja posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi za delavko v času nosečnosti (to lahko dokaže z zdravniškim potrdilom) ter mamo delavko, ki doji otroka do enega leta starosti, in starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.

Krajši delovni čas

Delavec, ki neguje otroka, starega do osem let, ali zagotavlja oskrbo iz četrtega odstavka 182. člena tega zakona, lahko v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas.

Razporejanje delovnega časa

Zaposleni starš lahko v času trajanja delovnega razmerja, zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, predlaga delodajalcu drugačno razporeditev delovnega časa. Ta pravica je sicer odvisna od potreb delovnega procesa. To prinaša težave predvsem popoldan in ob vikendih, ko so zaprte šole in vrtci, dodatno varstvo pa lahko pomeni tudi dodatne stroške.

Nadurno delo

185. člen Zakona o delovnih razmerjih predvideva, da od delavca, ki neguje otroka do treh let, lahko zahteva opravljanje nadurnega ali nočnega dela samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. Zaposlena mama pa v času nosečnosti ter eno leto po porodu nadur in nočnega dela ne sme opravljati, če to predstavlja nevarnost za zdravje nje ali otroka.

Letni dopust

Delodajalec staršem šoloobveznih otrok daje pravico, da izrabijo najmanj teden dni letnega dopusta v času počitnic, razen, ko odsotnost lahko ogrozi delovni proces.

Pravica doječe matere

188. člen omenjenega zakona določa, da si lahko delavka, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, in dela s polnim delovnim časom, vzame odmor za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno.

Stopnja delovne aktivnosti mater

Statistični urad Republike Slovenije je navedel nekaj zanimivosti ob materinskem dnevu. V preteklem letu naj bi se rodilo manj kot 17.000 otrok, kar je najmanj po letu 1972. Starost mater ob rojstvu otrok se je povišala. Pri ženskah, ki so rodile med letoma 2002 in 2022, je bilo opaženo, da se za materinstvo odločijo kasneje. Povprečna starost mame ob rojstvu otroka je bila leta 2002 28,8 leta, leta 2022 pa 31,1 leta.

Leta 2022 je stopnja delovne aktivnosti žensk, starih med 18 in 64 let, v Sloveniji znašala 72,5 %, v Evropski uniji pa 67,4 %. Tudi stopnja delovne aktivnosti žensk z otroki je bila višja od povprečja Evropske unije, med materami s tremi otroki ali več je bila najvišja na Švedskem, 83,4-odstotna, Slovenija se je z 81,5 % uvrstila na tretje mesto.

Viri: SURS, zsss.si, Zakon o delovnih razmerjih

24.03.2024