V izdelavo pravilnika so bili vključeni Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predstavniki Inšpektorata Republike Slovenije za delo, strokovnjaki varnosti pri delu in medicine dela ter predstavniki delavcev in delodajalcev.
»Po skoraj dvajsetih letih vzpostavljamo omejitve pri ročnem premeščanju bremen za delavke in delavce, ki jih bodo morali upoštevati vsi delodajalci v vseh panogah. Sprejetje pravilnika je postalo nujno. Ročno premeščanje bremen ima lahko, sploh v dejavnosti, kot je trgovina, uničujoče posledice za zdravje delovnih ljudi. Pri tem prevladujejo kostno-mišična obolenja, najpogostejša bolezen v Evropski uniji, ki izhaja neposredno iz povečevanja obremenitev pri delovnem procesu. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so v Sloveniji kostno-mišična obolenja vzrok za kar četrtino bolniških odsotnosti, ta obolenja pa pogosto vodijo tudi v invalidnosti« - minister Luka Mesec.
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu ugotavlja, da kostno-mišična obolenja prizadenejo več milijonov delavcev v Evropi, delodajalce pa lahko stanejo več milijard evrov. Večina se jih razvije postopoma, pojavijo pa se zaradi več različnih razlogov, ki zajemajo tudi fizične, biomehanske, organizacijske, psihosocialne in individualne dejavnike tveganja. Ročno prenašanje bremen velja za enega izmed najpogostejših, predvsem pri upogibanju in sukanju hrbtenice.
Zato je ključnega pomena, da delodajalec zagotovi varnost in zdravje delavcev pri delu.
»Ena od najpomembnejših dolžnosti, ki jih nalaga ta zakon, je izdelava izjave o varnosti z oceno tveganja ter izvedba na njeni podlagi sprejetih ukrepov« - Zakon o varnosti in zdravju pri delu.
Ko se ročnemu prenašanju bremen ni mogoče izogniti, mora biti delo organizirano na čim varnejši in zdrav način.
Vir: gov.si