Če želite bolje oceniti, ali vam bo sodelovanje z vašim novim nadrejenim ustrezalo boste morali to teh odgovorov priti že v času razgovora. V nadaljevanju smo vam pripravili 3 vprašanja s katerimi preverite kakšno je bodoče delovno okolje za katerega se prijavljate oz. kdo je vaš bodoči nadrejeni?
- KORAK: Nadrejenega vprašajte po zaposlenim v podjetju, ki je pokazal odličen delovni odnos.
Primer: “Če pomislite na trenutnega zaposlenega, ki po vašem mnenju predstavlja zaželen odnos do dela v podjetju, kateri dogodek bi lahko izpostavili s čimer se je delavec dokazal pri svojem delu?
Tega vprašanja si ne želite postaviti abstraktno. Primer: "Kakšen je za vas dober delovni odnos v podjetju?" Dobili boste namreč odgovor kot je: "Radi imamo prijazne in odgovorne ljudi s pozitivnim odnosom." Od tega odgovora ne boste izvedeli veliko ali pa povedano niti ne bo predstavljalo resničnega stanja."
Ko v nasprotju s tem prosite za konkreten primer, bo vaš potencialni novi nadrejeni razkril, kaj resnično ceni.
Odgovor: “Po mojem mnenju je najbolj uspešen delavec ta, ki uspe naredit vso potrebno delo, tudi kadar so roki kratki in neugodni. Svoje delo opravi brez pritoževanja, učinkovito in samostojno."
Iz tega odgovora smo se naučili, da ta potencialni novi nadrejeni ceni, da zaposlene, ki opravljalo nadure zato, da dosežejo želene rezultate. To ne pomeni nujno slabega nadrejenega za vsakega kandidata, vendar mnogi se bodo odločili, da ne želijo nadrejenega, ki bo od njih velikokrat pričakoval delo izven standardnega delovnega čas.
2. KORAK: Bodite previdni, če vam nadrejeni ne bo podal konkretnega primera.
Žal številni nadrejeni ne želijo pripoznati uspeha svojih delavcev. Preizkusite svojega bodočega nadrejenega ali bodo v dosežke podjetja vključili tudi konkreten primer, ko je eden od njihovih uslužbencev naredil nekaj izjemnega za podjetje. To ponazarja pravi odnos in pričakujete lahko, da bo bil tovrsten nadrejeni pozoren tudi do vaših morebitnih dosežkov.
V primeru, da ne boste dobili nobenega konkretnega primera, tovrsten nadrejeni po vsej verjetnosti ni primeren za zaposlene, ki želijo, da je njihovo delo cenjeno in priznano.
3. KORAK: Vprašajte o času, ko je zaposleni v podjetju pokazal napačen delovni odnos.
Za zadnjo potrditev povprašajte še o zaposlenih, ki imajo (ali so imeli) napačen delovni odnos. To bi lahko zvenelo nekako takole:
Primer: “Mi lahko poveste o določenem/ konkretnem dogodku, ko je kdo izmed vaših zaposlenih storili nekaj, kar kaže na napačen delovni odnos?“
Odgovor: “Imeli smo enega fanta, ki me je po manj kot letu dni prosil za napredovanje. Tu sem bil pet let, preden sem dobil prvo napredovanje on pa si ga želi po 11 mesecih? Kaj bi človek realno lahko dosegel v 11 mesecih, da bi si to zaslužil?“
Seveda ponovno ne moremo objektivno trditi ali je to primer dobrega/slabega šefa vendar skozi ta konkreten odgovor dobimo informacijo, da je za nadrejenega pomembna zvestoba, ki se odraža v vloženih letih in ne kvaliteti/uspešnosti dela. Tovrsten šef po vsej verjetnosti ne bo spodbujal veliko sprememb/napredovanj na delovnem mestu.
Seveda je še mnogo drugih vprašanj katerimi se lahko dokopljete do nekoliko bolj konkretnih odgovorov kot tistih najbolj uradnih, ki zvenijo popolnoma umetno. Vsekakor se torej držite spraševanja po konkretnih primerih v podjetju in seveda ne bojte se zastavit čim več vprašanj. Zaposlitven proces je dvostranski posel in poskrbeti morate, da boste v tem odnosu cenjeni in spoštovani tudi vi, kot delavec – skozi vaš čas in vaše delo.