Ponujamo 304 oglasov!
Sektor dela: 

Regija: 

Izobrazba: 

Dela v EU lahko iščete le po ključnih besedah. zbriši in zapri kriterije iskanja išči
Tip oglasa



Sektor dela

















Regija














Izobrazba














Diskriminacija v zvezi z delom in zaposlovanjem Avtor: PIC - Pravno informacijski center


Ste imeli kdaj občutek, da niste dobili službe zaradi vaše starosti, narodnosti, spolne usmerjenosti ali veroizpovedi? Se vam zdi, da bi moralo biti vaše okolje drugače naravnano do drugačnih? Se vam zdi, da delate v sovražnem okolju?Ali veste, kaj storiti, če ste bili žrtev diskriminacije? Se zavedate, kaj je to diskriminacija?

Ponujamo vam odgovore na ta in številna druga vprašanja, s čimer želimo ozaveščati posameznike v boju proti diskriminaciji. Oglejte si opredelitev diskriminacije ter odgovore na pogosto zastavljena vprašanja s širšega področja boja proti diskriminaciji.
 
Želite tudi vi pomagati v boju proti diskriminaciji v zvezi z zaposlovanjem in tudi na drugih področjih?
 
Prosimo vas, da izpolnite kratko spletno anketo in nam s tem pomagate v boju proti diskriminaciji:

 
Evropska unija je že dolgo aktivna na področju boja proti diskriminaciji. V času njenega ustanavljanja je bila ena najnujnejših nalog združiti kontinent, ki so ga razdelili rasni in etnični konflikti. Mnogo let je bila pozornost usmerjena na preprečevanje diskriminacije na podlagi narodnosti in spolne usmerjenost, leta 1997 pa je z Amsterdamsko pogodbo skupnost dobila nove okrepitve za boj proti diskriminaciji na podlagi rasne in etnične pripadnosti, veroizpovedi in prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti. Sprejeti sta bili dve direktivi, ki pomembno posegata na področje diskriminacije: Direktiva o rasni enakosti 2000/43/E in Direktiva o enakosti pri zaposlovanju 2000/78/E. V Sloveniji Ustava RS v 14.členu vsebuje splošno prepoved diskriminacije. Diskriminacija je prepovedana tudi v zakonodaji in sicer to področje ureja Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o enakih možnostih ženski in moških ter Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja.
 
Kaj je diskriminacija?

Diskriminacija pomeni neenako obravnavanje posameznice oz. posameznika v primerjavi z nekom drugim zaradi narodnosti, rase, etničnega porekla, spola, zdravstvenega stanja, invalidnosti, jezika, verskega prepričanja, starosti spolne usmerjenosti, izobrazbe, gmotnega stanja družbenega položaja ali katerekoli druge osebne okoliščine. Diskriminacije je ravnanje, ki ogroža, omejuje ali onemogoča prizadevanje, uresničevanje ali uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
 
 O neposredni diskriminaciji govorimo takrat, ko se določeno osebo obravnava manj ugodno kot drugo v primerljivi situaciji, in sicer zaradi rasne oziroma etnične pripadnosti, vere in prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Primer neposredne diskriminacije je lahko oglas, ki vsebuje stavek »zaposlimo moškega do 35 let«. V resničnem življenju pa se diskriminacija izvaja v bolj prikritih oblikah. Zato predpisi urejajo tudi posredno diskriminacijo.
 
O posredni diskriminaciji govorimo takrat, ko na videz nepristranski ukrep, kriterij oziroma ravnanje postavlja posameznika v neugoden položaj na podlagi rasne oziroma etnične pripadnosti, veroizpovedi ali prepričanja, invalidnosti, starosti oziroma spolne usmerjenosti, razen če postopek objektivno utemeljuje legitimna namera.
 
Primer posredne diskriminacije je zahteva, da morajo vsi kandidati, ki se prijavijo za določeno delovno mesto, opraviti preizkus znanja v jeziku, katerega znanje ni potrebno za opravljanje dela. Tak preizkus izključi ljudi z drugim materinim jezikom.
 
Direktiva o enakosti pri zaposlovanju in obveznosti držav članic v zvezi s tem
Namen direktive je opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja,invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu, zato da bi v državah članicah uresničevali načelo enakega obravnavanja.
 
Ta direktiva se uporablja za vse osebe, bodisi v javnem bodisi v zasebnem sektorju, vključno z javnimi telesi, kar zadeva:
(a) pogoje, pod katerimi je dostopna zaposlitev, samozaposlitev ali delo, vključno z izbirnimi merili in pogoji za sprejem v službo, ne glede na to, za katero vejo dejavnosti ali hierarhično mesto gre, vključno z napredovanjem;
(b) dostopnost vseh vrst in vseh ravni poklicnega usmerjanja, poklicnega usposabljanja, izpopolnjevanja in prekvalificiranja, vključno s pridobivanjem praktičnih delovnih izkušenj;
(c) zaposlitev in delovne pogoje, vključno z odpustitvijo in plačilom;
(d) članstvo in sodelovanje v organizaciji delavcev ali delodajalcev ali v kakšni drugi organizaciji, katere člani opravljajo določen poklic, vključno z ugodnostmi, ki jih daje taka organizacija.
 
Države članice pa lahko predvidijo, da različno obravnavanje, ki temelji na neki značilnosti ne predstavlja diskriminacije, če zaradi narave določene poklicne dejavnosti ali zaradi konteksta, v katerem se izvaja, takšna značilnost predstavlja bistveno in odločilno zahtevo za neki poklic, pod pogojem, da je cilj legitimen in zahteva sorazmerna.
 
Države članice morajo zagotoviti vsem osebam, ki menijo, da jim je bila storjena krivica, ker ni bilo uporabljeno načelo enakega obravnavanja, na voljo sodni in/ali upravni postopki, in, kjer države članice menijo, da je ustrezno, poravnalni postopki, tudi potem, ko se je razmerje, v katerem je domnevno prišlo do diskriminiranja, že končalo.
 
Države članice naj bi tudi zagotovile, da se lahko združenja, organizacije ali druge pravne osebe, katerih legitimni interes je zagotavljati, v skladu z v tej direktivi opredeljenim merili, da se določbe te direktive izpolnjujejo, v imenu ali v podporo tožnika na podlagi njegovega ali njenega soglasja vključijo v katerikoli sodni in/ali upravni postopek, predviden za izvršbo obveznosti, ki izhajajo iz te direktive.
 
Kaj pomenita direktivi za delodajalce?

Direktiva o zaposlovanju se nanaša na vse delodajalce, tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju. Naloga delodajalcev po tej direktivi je, da ocenijo svojo politiko zaposlovanja in kadrovanja in zagotavljajo le takšna ravnanja, ki niso na noben način diskriminatorna. Predvsem je potrebno spoštovati zahteve direktive in obstoječe zakonodaje v postopkih zaposlovanja, kriterijev za izbiro, plač in napredovanj, odpuščanja ter dostopnosti do poklicnega izobraževanja.  
Z direktivama je prepovedano tudi kakršnokoli nadlegovanje z namenom poseganja v dostojanstvo posameznika na podlagi rase, etnične pripadnosti, verskega prepričanja, starosti ali spolne usmerjenosti ali ustvarjanje sovražnega, zastrašujočega, ponižujočega ali žaljivega okolja.  
 
Kako ravnati v primerih diskriminacije?
  
Pomembno je, da diskriminacijo oz. njene oblike poznamo in se zavedamo njene pojavnosti. Več informacij v zvezi z diskriminacijo dobite na naši spletni strani www.pic.si ali osebno na našem centru (PIC, Povšetova 37, Ljubljana).
Če se vam zdi, da ste bili diskriminatorno obravnavani se lahko obrnete na pristojno institucijo ta preprečevanje diskriminacije, lahko pa sprožite tudi sodni postopek, vendar to ni nujno. Najbolj primerno je takšno ravnanje prijaviti pristojni inšpekciji (npr. inšpektorju za delo, če gre za diskriminacijo v zvezi z zaposlovanjem). Če menite, da so vaše pravice kršili državni organi, organi lokalne samouprave ali drugi nosilci javnih pooblastil, se lahko obrnete na Urad varuha človekovih pravic. Za pravno pomoč se lahko obrnete k nam ali na pristojno okrožno sodišče v pisarni za brezplačno pravno pomoč.
 
Kje lahko poiščete pomoč?
 
PRAVNO-INFORMACIJSKI CENTER NEVLADNIH ORGANIZACIJ – PIC
Povšetova 37, 1000 Ljubljana
telefon: 01/521-18-88,
www.pic.si
 
URAD VLADE ZA ENAKE MOŽNOSTI
Tržaška 19, 1000 Ljubljana
telefon: 01/478-84-60
www.uem-rs.si
 
VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC
Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana
telefon: 01/475-00-50
www.varuh-rs.si
 
INŠPEKTORAT RS ZA DELO
Parmova 33, 1000 Ljubljana
telefon: 01/286-36-60
www.gov.si/irsd