Ponujamo 302 oglasov!
Sektor dela: 

Regija: 

Izobrazba: 

Dela v EU lahko iščete le po ključnih besedah. zbriši in zapri kriterije iskanja išči
Tip oglasa



Sektor dela

















Regija














Izobrazba














Pravnik/ca Avtor: Tina Kozic


Univerzitetni diplomirani pravnik v Sloveniji lahko opravlja več poklicev z isto izobrazbo, lahko je tožilec, odvetnik, notar, morda sodnik, strokovni sodelavec ali pa pravobranilec, skratka, izbere enega izmed poklicev pravosodja.
Odvetnik je v bistvu pravnik, ki ima opravljen državni pravniški izpit in je član odvetniške zbornice.
Sogovornica zdajšnega intervjuja je ga. Renata, ki opravlja poklic pravnice že 23 let, vmes pa je nekaj let službovala tudi na enem od ljubljanskih sodišč.
Gospa vodi lastno odvetniško pisarno v Ljubljani, kjer se ukvarjajo precej z zavarovalniškimi, pa tudi z dednimi in odškodninskimi primeri.

1.      RENATA, KAJ JE V TOLIKŠNI MERI VPLIVALO NA VAS, DA STE SE ODLOČILI ZA TA POKLIC?

Želja po pomoči ljudem...

Že ko sem bila v osnovni šoli so mi sorodniki vedno govorili, da bom nekoč »pravdarca«, ker sem vedno rada raziskovala, vedno sem hotela biti povsod prisotna in imeti povsod svojo besedo.

Po končani osnovni šoli sem se tako vpisala na splošno gimnazijo, takrat pa sem spoznala zanimivo dekle, ki je bila ravno pred diplomo na pravni fakulteti. Veliko sva se družili, mnogo sem izvedela o njenih predmetih in se tako navdušila nad »njeno šolo«, da je to zadostovalo, da sem se nato vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani. V študiju sem zares uživala, ker sem dejansko ugotovila, da je to prava stvar zame, tako sem do svojega šestindvajsetega leta opravila tudi sodnišk izpit. 

 2.      KATERE SO OSEBNOSTNE LASTNOSTI, KI SE JIH PRIČAKUJE OD DOBREGA/E PRAVNIKA/CE?

Predvsem veselje do neskončne mere dela,  želja po odkrivanju oziroma raziskovanju, abstraktno mišljenje in nazorno izražanje. Dejansko gre za zelo zanimiv poklic, saj spoznaš vrsto različnih ljudi in vsak od njih ima drugačen primer. Potrebno je biti visoko razgledan, odražati visoko mero nepristranosti in razumevanja.

Drugače pa sta za opravljanje poklica odvetnika potrebna vzdržljivost in motiviranost.

Napačen pristop je, da se ta poklic odločiš, »ker veliko zaslužiš«, ker če je to tvoj edini motivator, potem ne boš dolgo vzdržal. Tu so neprestano telefoni, hitenje na sodišče, hitenje sem ter tja, pripravljanje listin, reševanje problemov ter mnogo dni brez stika z družino. Tako je, če hočeš biti uspešen odvetnik, moraš biti vedno na voljo strankam, pa naj bo to ob 14ih ali pa ob 22ih, ker če te ni, gre stranka drugam.  

3.      KAKŠNA IZOBRAZBA JE POTREBNA ZA OPRAVLJANJE TEGA POKLICA?

Ob koncu srednje šole (navadno gimnazije) je potrebno pisati maturo (opravljati zaključne izpite), poleg mature (60%) pa se pri vpisu na fakulteto šteje tudi končni učni uspeh 3. in 4. letnika srednje šole (20%) ter število točk na maturi iz obveznih predmetov mature (20%). Oziroma, če kandidat ni opravljal mature (če ni gimazijec) in je opravljal zaključne izpite, število točk na zaključnih izpitih šteje 20%, 40% šteje uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole, 40% pa prinese še uspeh pri izpitu iz splošne razgledanosti (velja dve leti). Sam študij poteka 4 leta. Po končanem študiju sem morala opraviti že pripravništvo (eno leto na višjem sodišču, drugo leto pa na ustavnem sodišču).

Vendar pa so tu poleg pogojev glede izobrazbe še nekateri drugi dodatni, zakonsko predpisani pogoji: v prvi vrsti je potrebno slovensko državljanstvo, moraš biti poslovno sposoben in moraš imeti splošne zdravstvene možnosti, sledi pogoj pridobitve strokovnega naslova diplomiranega pravnika (ali pa mora imeti v Sloveniji nostrificirano, a v tujini pridobljeno, diplomo pravne fakultete), naslednji pogoj je vsaj štiri leta praktičnih izkušenj kot diplomirani pravnik (min 1 leto pri odvetniku), opravljen državni pravniški izpit, zaheva se aktivno obvladovanje slovenskega jezika, poleg tega mora biti odvetnik vreden zaupanja za opravljanje tega poklica, imeti pa mora tudi prostore in opremo, ki so potrebni za opravljanje odvetniškega poklica.

Po končanem dodiplomskem študiju se lahko odvetnik odloči tudi za podiplomski študij iz ustavnega prava, javne uprave, civilno-gospodarskega prava, delovnega prava, prava socialne varnosti, rimskega prava in pravne zgodovine ter teorije prava in države. 

4.      IMATE MORDA V VAŠI SLUŽBI KAKŠNA DODATNA IZOBRAŽEVANJA, TEČAJE?

Ker delam sama, v samostojni odvetniški družbi, si sama določam kam in kdaj bom šla na posvete ali seminarje. Seveda, udeležim se vseh posvetov, dnevov odvetnikov in aktualnih pravniških zbornic...
Sicer pa sam poklic zahteva nenehno spremljanja sprememb in pomnjenje le-teh.
 
5.      OPRAVLJANJE VSAKEGA POKLICA SESTOJI IZ DOBRIH IN SLABIH PLATI. KAJ VAM JE PRI VAŠEM DELU NAJBOLJ VŠEČ?

Pestrost dela, dinamika in vedno novi izzivi, ki pa se lahko včasih kasneje izkažejo za rahlo »smotane«. Dela je veliko, če bi hotela bi lahko dobesedno živela v pisarni. Ravno zaradi tokšne gmote dela pogosto ni časa za družino in družinske zadeve, saj jih moram postaviti na obrobni tir.

5a. PA NEGATIVNE PLATI VAŠEGA DELA?

Ogromne gmote dela, ki se kopičijo in jim ni videti konca. Poleg tega pa neresne stranke,

 zelo zapleteni primeri. Dela je veliko, če bi hotela bi lahko dobesedno živela v pisarni. Ravno zaradi tolikšne gmote dela pogosto ni časa za družino in družinske zadeve, saj jih moram postaviti na obrobni tir.

Poleg tega me moti, da pogosto strank ne zanima, kako sem kot odvetnica pravdo dobila, oni iščejo in pričakujejo samo uspeh, to je zanje edina sprejemljiva pot! Tudi odvetniki smo samo ljudje, delamo po vseh svojih zmožnostih!

6.      KATERE SO VAŠE DELOVNE NALOGE?

Obstoji poseben zakon im. Zakon o odvetništvu, ki pravi, da je odvetništvo samostojni in neodvisni del pravosodja. Ta isti zakon določa, da odvetnik (v okviru opravljanja odvetniškega poklica) pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodiščem in drugimi državnimi organi, da sestavlja listine in zastopa svoje stranke v njihovih pravnih razmerjih.

Sama pripravljam pogodbe, zastopam stranke na sodiščih, organih lokalne samouprave in drugimi organi in organizacijami.

 7.      SPREGOVORIVA O ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTIH ZA LJUDI S TEM POKLICEM.
 
Morda se na prvi pogled zdi, da so odvetniki na vsakem koraku, pa vendar bo odvetnik vedno imel delo, ker se bodo ljudje vedno tožili, vedno bodo tu prisotne goljufije, prevare... Odvetnik ima veliko možnosti odprtih za zaposlitev, če bo le odražal resnost, motiviranost in željo po resnem delu. Seveda pa bo zahtevano tudi trdo delo.
8.      KAKO JE S CENJENOSTJO IN RAZŠIRJENOSTJO TEGA POKLICA V SLOVENIJI?

Poklic odvetnika, se mi zdi, je med ljudmi bil vedno visoko cenjen. Verjetno je poklic cenjen zato, ker je odvetnik tisti, ki vedno pomaga človeku.
Glede na število vpisanih na pravno fakulteto, lahko z gotovostjo trdim, da je pravnikov veliko in je tudi interes po tem poklicu precejšen.
 
9.      KATERE SO NAJPOGOSTEJŠE TEŽAVE NA KATERE NALETITE PRI OPRAVLJANJU TEGA POKLICA?

Zastopanje stranke po več let, v njegovem sodnem primeru. Pri tem gre za neuskladitev strank, kar celoten proces samo še podaljša. Precej pa k celotni dolžini procesa pripomorejo tudi čakalne vrste na sodiščih zaradi sodnih zaostankov.

 10. KAKO JE S PLAČO (okvirna višina), KAJ VSE ZAJEMA? STE S PLAČO ZADOVOLJNI?
 
Pri vsakem poklicu je tako, da kvota dela odraža kvoto plače. Moja plača znaša približno 800.000 SIT, vendar moram zanjo veliko delati, preveč.

Včasih se resnično zamislim ali je kariera vredna mojega zdravja in družinske sreče.

Seveda poleg količine dela višino plače pogojuje tudi težavnost in »teža« primera, poleg tega pa tudi »smer« primera (ali gre za veliko zavarovalno tožbo ali za tožbo za 500 000 SIT dediščine).

12. NASVET VSEM, KI BI RADI DOBRO OPRAVLJALI VAŠ POKLIC ...

Tisti, ki imate veliko oziroma zadosti močno željo in voljo postati odvetnik, in ste prepričani, da boste to delo opravljali z veseljem, si zapomnite sledeče besede: veselje do dela je ključ do uspeha!
 
Pravna fakulteta v Ljubljani organizira izredni in redni študij, za prvi način študija je letos razpisanih 200 mest, za redni študij pa 400 mest. Na mariborski pravni fakulteti so pogoji za vpis na fakulteto nekoliko drugačni: 60% se šteje uspeh pri maturi in 40% uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole, hkrati pa je namenjenih 170 vpisnih mest za redne in 170 za izredne študente. Pravna fakulteta v Ljubljani vsa leta beleži omejitev vpisa, pri čemer se omejitev zmanjšuje (2002: 77,32 točk, 2003: 73,65 točk, 2004: 68,32 točk in 2005: 63,82 točk, pri čemer velja tudi trend, da se število vpisanih zmanjšuje, 2002:753 vpisanih in 2006:571 vpisanih). Ravno obraten trend pa velja za mariborsko pravno fakulteto, kjer ni omejitve vpisa, razen včasih za 2. in 3. željo.